MWE̲NDI OŃOL’A WASE ŃE̲SE̲
Nje ye ebasi e kwedi e? Mambo ma bobe ma mabolane̲ o dina la ebasi ma matakise̲ owa e? Mo̲ bila, bwesane̲ la bo̲ngo̲ na njo, na mambo ma ńakaka ma ba ba makā ná ba mabolea Loba, ma mayo̲ke̲ edi ango ya te̲me̲ la sim e? Ońola nje ebasi e me̲ne̲ne̲no̲ ka mbond’a jita la bekwali e?
Njom e titi ńa bebasi be̲se̲ nde bukate̲ ńa ebasi e kwedi. Ekondokond’a mot’ebasi nu bian Yesu Kristo, a lee̲le̲ ná ebasi e kwedi e matute̲le̲ bato o bola mambo ma bobe, kana “bwele ba bobe bo mayano̲ bepuma ba bobe.” (Mateo 7:15-17) Njika bepuma ebasi e kwedi e mayano̲ e?

EBASI E KWEDI E MASO̲LISE̲ MO̲ME̲NE̲ O BILA NA O POLITIK: Kalat’a mibia ni belabe̲ ná Asiaweek e makwala ná: “O Asia na o bepolo be pe̲pe̲ badiedi bena ba mawase̲ o bata ngińa bianedi ba mokane̲ mo̲nge̲le̲ ma bato m’ebasi o mbad’a bobe o mpuli ná ba londise̲ ńo̲ng’abu.” O sukan ni kalati e mome̲le̲ ná: “Wase ńe be̲be̲ o lo̲ oteten’a mpungu munde̲ne̲.” Mudied’ebasi mō̲ nunde̲ne̲ o Matumba ma Lati a topi ná: “Bińo̲ lángame̲ne̲ bwa babwesane̲ bo̲ngo̲ na njo ná ebwan e bo̲.” Mwano mao mwe nde ná nje e? “Bo̲le̲ babo̲ be̲se̲ diboma o dina la Sango.” O diwengisan, Bibe̲l e makwala ná: “Moto a makwala te̲ ná: ‘Na to̲ndi Loba,’ nde a singe̲ munasango, ke̲ e nde ńa lobango.” (1 Yohane 4:20) Yesu a kwali na ná: “To̲ndo̲ basingedi bańu.” (Mateo 5:44) O mo̲nge̲le̲ ná o bebasi beninga belongi be mano̲ngo̲no̲ dongo o bila e?
EBASI E KWEDI E MACAMANE̲ BELĒDI BA MPON: Dongo dinde̲ne̲ la bebasi di mokwe̲le̲ ná mudī to̲ so̲ edi a longe̲ ye nde dongo la ńol’a moto di si me̲ne̲ne̲ lena di matike̲ be̲ longe̲ ombusa kwed’a ńolo. Tongwea na ben belēdi, jita la be bebasi be madane̲ belongi babu mo̲ni, o kane̲ ońol’a midī mi mālē̲. Nde, Bibe̲l e mokwe̲le̲ belēdi be diwengisan. “Mudī mu mabole̲ bobe–mo̲ nde mu mawō̲.” (Hesekiel 18:4) “Baweńa ba bi ná ba me̲nde̲ wo̲; nde bawedi ba si bi to̲ lambo.” (Mulangwedi 9:5) Yesu okwe̲le̲ ná bawedi ba me̲nde̲ pumbwa––bato ba benama ba be̲ne̲ te̲ mudī mu si mawō̲ bepumbwedi be si wusa pula. (Yohane 11:11-25) Mo̲ ebas’ango e mokwe̲le̲ na mudī mu si mawo̲ e?
EBASI E KWEDI E MAKASA MUSONJE: O bekombo bō̲, myemba m’ebasi mi mo̲kise̲ bome ba manangane̲ bome na bito ba manangane̲ bito badiedi b’ebasi mi manime̲le̲ pe̲ gobina o jemba yinka maba. To̲ bebasi bena be mabange̲ mbamba be kasi badiedi bena ba ńakisane̲ bana o nangane̲ babo̲. Nje so̲ Bibe̲l e mokwe̲le̲no̲ jombwea musonje e? E mabamse̲ ná: “Lo si wo̲ndo̲be̲. Bato ba titi ko̲nji, to̲ baboleye̲ losango, to̲ ba musonje, to̲ bambamba, to̲ bome ba manangane̲ bome . . . ba si me̲nde̲ sangwa janea la Loba.” (1 Ko̲rinto 6:9, 10) O bi bebasi bena be makase̲ musonje e?
Nje e menge̲le̲ bebasi bena be maye̲ bepuma ba bobe e? Yesu ome̲le̲ ná: “Bwele na bwele bo si maye̲ bepuma ba bwam bo ma ke̲be̲ bo pimbabe̲ o wea.” (Mateo 7:19) Ye̲ke̲i te̲, ebasi e kwedi e me̲nde̲ sasabe̲ na bumbisabe̲! Nde ne̲ni na njika ponda nika e me̲nde̲no̲ bolane̲ e? Je̲ne̲ l’edinge̲ di tilabe̲ o Bibe̲l o kalat’a Bebīsedi, bepasi 17 na 18, di mabola jalabe̲.
Ebasi e kwedi e be̲n janea “o mo̲ń’a kin’a wase”
“Bińo̲ busa oten, a tumba lam”
Dutea te̲. Mut’a mbamba a jai o mo̲ń’a ńama ni mabwesane̲ bo̲ngo̲. Ni ńama e be̲n milopo samba na dom la to̲ngo̲. (Bebīsedi 17:1-4) Nu mut’a mbamba e nde edinge̲ding’a nja e? A be̲n janea “o mo̲ń’a kin’a wase.” A bo̲ti jola, a mabolane̲ benumba, e pe̲ mbwan jita. O mo̲ń’a nika pe̲, tongwea na jowe̲ lao la midī ma bobe, ‘matumba mese ma malo̲ndo̲be̲.’ (Bebīsedi 17:18; 18:12, 13, 23) Bibe̲l e mongwane̲ biso̲ o so̲ntane̲ ná nu mut’a mbamba e nde mwemba ma bebasi ba wase ńe̲se̲. A titi edinge̲ding’a ebasi ewo̲, nde ya bebasi be̲se̲ bena be maye̲ bepuma ba bobe.
Ni ńama mut’a mbamba a jaino̲ mo̲ń ńe nde edinge̲ding’a manea ma politik ma wase.* (Bebīsedi 17:10-13) Ebasi e kwedi e jai ńam’a politik o mo̲ń, e mawe̲ o be̲ne̲ ngińa o mo̲ń’a bedomsedi bao na die̲le̲ pe̲ mo̲.
Son a ponda so̲ lambo la betańsedi di mala bolane̲. “Di Dom la to̲ngo̲ lena we̲nno̲, na ni ńama pe̲, ba me̲nde̲ singe̲ nu mut’a mbamba ba me̲nde̲ te̲se̲ mo̲ ná yen na timbise̲ mo̲ musamba, ba me̲nde̲ pe̲ da ńam’ao na dise̲ mo̲ wea.” (Bebīsedi 17:16) Manea ma politik ma wase ma me̲nde̲ yombea ebasi e kwedi ná wen ma bumbise̲ pe̲ mo̲ ná bambam! Nje e me̲nde̲ tute̲le̲ ninka lambo e? Kalat’a Bebīsedi o Bibe̲l e mabola jalabe̲ ná: “Loba a we̲le̲ babo̲ jo̲nge̲le̲ o milema o bola mwano mao.” (Bebīsedi 17:17) E, Loba a me̲nde̲ kaise̲ ebasi e kwedi ońola bebolo ba ńakaka be̲se̲ e bolino̲ o dina lao. Na te̲me̲ la sim la ke̲nge̲nge̲, a me̲nde̲ bolane̲ momba mao ma politik ka elongisan ao ya beńamsedi.
Nje wángame̲ne̲no̲ bola yete̲na o si mapula no̲ngo̲ dongo o nje e menge̲le̲ ebasi e kwedi e? Mot’a mwe̲ndi ńa Loba a mome̲le̲ ná “Bińo̲ busa oten a tumba lam.” (Bebīsedi 18:4) O ka mbale̲, ponda nin tatanu o ńa mila busa o ebasi e kwedi! Nde la we̲ni o mańeyano̲ e? Seto̲ o ka ni si membe̲ ná Loba le, kana kie̲l’ao pe̲ ńeno̲ mwititi. (2 Tesalonika 1:6-9) Diwutamea le nde bukate̲ o ebas’a mbale̲. Ne̲ni weno̲ ná wemba ebas’a mbale̲ e?
Njika bepuma ba bwam ebas’a mbale̲ yángame̲ne̲no̲ ya e?—Mateo 7:17.

EBAS’A MBALE̲ YE NDOLO: Bowe̲ Loba ba mbale̲ “ba titi ba wase,” eyobo to̲ bede̲mo ba longe̲ be si m’aba babo̲, ba malee̲le̲ pe̲ ‘ndolo oteten abu.’ (Yohane 13:35; 17:16; Bebolo 10:34, 35) Buka bwane̲ mō̲ na nune̲, ba mabola malonge̲ mabu wonja mō̲ ońola nune̲ yete̲na nika e mapula.—1 Yohane 3:16.
EBAS’A MBALE̲ E LAKISANE̲ EYAL’A LOBA: Ebas’a mbale̲ e si mokwe̲le̲ “dimbambe̲” na “myeka ma bato ka belēdi,” o mulopo ma nika belēdi bao be se̲medi nde o Eyal’a Loba, Bibe̲l. (Mateo 15:6-9) Ońola nje e? Ońola ná “Betiledi be̲se̲ be wu nde na Mudī ma Loba be pe̲ muse̲n ońola belēdi, ońola bola la misan, ońola te̲se̲ la mambo.”—2 Timoteo 3:16.
EBAS’A MBALE̲ E MEMBE̲ MBIA E MASUE̲LE̲ PE BETE̲SEDI BA BEDE̲MO BA BWAM: Ebas’a mbale̲ e mokwe̲le̲ bome ba bai o ‘to̲ndo̲ bito babu ka mańolo mabu,’ e mongwane̲ bito ba babe̲ o jókwa be̲ne̲ ‘edub’a ńo̲ngo̲ńo̲ngo̲ ońol’a bome babu,’ e mokwe̲le̲ pe̲ bana o ‘sengane̲ bayedi babu.’ (Efeso 5:28, 33; 6:1) O mo̲ń’a nika, ba bena ba kusi eto̲ti o die̲le̲, bángame̲ne̲ be̲ byembilan o bede̲mo ba bwam.—1 Timoteo 3:1-10.
Mo̲ ebasi to̲ ewo̲ ye e malondise̲ ben bete̲sedi e? Kalati ni belabe̲ ná La politique de l’holocauste (Angl), ni busisabe̲ o mbu ma 2001, e makwala ná: “Bato jita bape̲pe̲ ba bupe̲ te̲ belēdi na beboledi ba Mbon’a Yehova, ebwan’a baju o ponda bila ba 1945 e si wusa be̲ to̲ bo̲le̲ la tumba diboma di si wusa pe̲ be̲ o yukise̲ wase na ndutu.”
O ka mbale̲, o 235 ma bekombo, Mbon’a Yehova i si mate̲ bukate̲ dikalo la bede̲mo ba bwam be te̲se̲be̲ o Bibe̲l—i mawe̲le̲ mo̲ o ebolo o longe̲ labu. Di mome̲le̲ owa ná o baise̲ Mbo̲n’a Ye̲ho̲va ná yongwane̲ owa o jokwa bia nje Loba a mabaise̲no̲ owa ná o we̲le̲ jowe̲ mo̲ kana a mapulano̲. Pond’ebolo so̲ nin. O s’indea. Su la ebasi e kwedi le be̲be̲!—Sefańa 2: 2, 3.
* Ońola beteledi ba yen ekwali, ombwa muna kalati nu belabe̲ ná Ja epe̲ńe̲! Mbon’a Yehova i busise̲no̲ o mapapa 12, 13.
Busisabe̲ o mbu ma 2006 |