Wum’a mibia i te̲se̲be̲ na Mbon’a Yehova

Byingedi Beliefs Future Medical Topics Contact Us Publications Languages

O To̲ndi Bia nje ye
Mbale̲ e?

Ombwa pe̲

NJE ye mbale̲ jombwea nje e? Jombwea myuedi mō̲ ma mi me mweńa jita mená bato ba mabe̲no̲ ba baise̲. Yen ebe o mábaise̲ wame̲ne̲ myuedi ka min:

O we̲ni weno̲ ná o wasa málabe̲ ma min myuedi e? Walo te̲ o wuma kalati i ko̲to̲be̲le̲no̲ ońol’a bolanga to̲ o sap’a kalati, wená o só̲ lokoli la kalati ló makwale̲ ná lo mabola málabe̲. Nde, o ngedi jita, kalati po̲ e mate̲nge̲ne̲ nine̲. Ipe̲pe̲ i mē̲ne̲ne̲ biana i be̲n mó̲nge̲le̲ móu o ponda po̲ nde i mapomane̲ tomba ponda na mo̲ i po̲ngulabe̲ to̲ wengisabe̲.

Nde, kalati po̲ ńe ńená ni be̲n málabe̲ mená weno̲ ná o lakisane̲. Ń̲e nde kalati ni si makwale̲ mpon tom. Ke̲ Yesu Kristo a makane̲ Loba, a kwali ná: “Eyal’ango̲ ye mbale̲.” (Yohane 17:17) Di bi o we̲nge̲ ná y’Eyala ye nde Bibe̲l a Bosangi. O mapapa ma mabupē̲, o mala kusa ebongolo ya málabe̲ me ná bwē, me mbale̲ Bibe̲l e mabolano̲ o myuedi me o mo̲ń wan.

Loba a mombwea biso̲ na mbale̲ e?

Moto nu dingabe̲le̲ na dimuti la bato

NJO̲M MUN MUEDI MU MABAISABE̲LE̲NO̲: Je nde longe̲ o mundi mwena mu londi na njo na si te̲me̲ la sim. Bebasi jita be mókwe̲le̲ ná ndenge̲ di makusano̲ ńe nde jemea la Loba.

NJE BIBE̲L E MÓKWE̲LE̲NO̲: Loba a si mawánse̲ lambo la bobe tom. Hiob 34:10 a makwala ná: “Bola la bobe di be̲ etum na Loba, ka ni si te̲m e po̲te Ńangum etum!” Loba a be̲ne̲ne̲ bato ba benama mwano ma ndolo. Ońol’a nika nde Yesu ókwe̲le̲no̲ biso̲ o kane̲ ná: “A Tete̲ ńasu ńe o mo̲ń, . . . Janea lo̲ngo̲ di ye. Jemea lo̲ngo̲ di bolabe̲ o wase kana o mo̲ń.” (Mateo 6:9, 10) Loba a mombwea biso̲ ná dón ka ńená a boli me̲se̲ ná belondisedi ba mwano mao be be̲ lambo la mbaki.— Yohane 3:16.

Ombwa pe̲ Bebotedi 1:26-28; Yakobo 1:13; na 1 Petro 5:6, 7.

Bila na ndenge̲ ba me̲nde̲ súa buńa bō̲ e?

Sonja

NJO̲M MUN MUEDI MU MABAISABE̲LE̲NO̲: Bila be mabenga no̲ngo̲ malonge̲ ma bato ma si maso̲ngo̲be̲lē̲. Biso̲ be̲se̲ di mákusa ndenge̲ ni ma kweleye̲ bona bato.

NJE BIBE̲L E MÓKWE̲LE̲NO̲: Loba a se̲le̲ bīse̲ ońol’a ponda a me̲nde̲no̲ wana musango o wase ńe̲se̲. O was’a Janea lao, bediedi be mawē la mo̲ń, bato ba si me̲nde̲ pe̲ “jókwa bila.” O mulopo ma nika, ba me̲nde̲ “lule̲ njomb’abu mabao.” (Yesaya 2:4) Loba a me̲nde̲ wana su la si te̲me̲ la sim na la ndenge̲ ye̲se̲. Bibe̲l e makakane̲ ná: “[Loba] a me̲nde̲ tuta miso̲di me̲se̲ o miso̲ mabu, kwedi e si me̲nde̲ pe̲ be̲, male̲bo to̲ musea to̲ sese ba si me̲nde̲ pe̲ be̲. Mambo ma boso [o be̲n pe̲ o ten si te̲me̲ la sim na ndenge̲ ya we̲nge̲] ma matomba.” — Bebīsedi 21: 3, 4.

Ombwa pe̲ Myenge 37:10, 11; 46:9; na Mika 4:1-4.

Nje e mapo̲ye̲ biso̲ o mbusa kwedi e?

Monda ma so̲ngo̲

NJO̲M MUN MUEDI MU MABAISABE̲LE̲NO̲: Jita la bebasi ba mundi ma wase be mókwe̲le̲ ná lambo le moto oteten di matikē̲ be̲ longe̲ o mbusa kwedi. Bō̲ ba madube̲ ná nuwedi ená a bolane̲ muweńa bobe to̲ ná Loba a mako̲kise̲ ba bobe na take o bwindea o he̲l a wea.

NJE BIBE̲L E MÓKWE̲LE̲NO̲: Moto a wedi te̲, a titi pe̲. Mulangwedi 9:5 mo̲ ná: “Bawedi . . . ba si bi to̲ lambo.” Káná bawedi ba titino̲ ná ba so̲ntane̲, ba senga, to̲ so̲ bia to̲ lambo, ba titi ná ba sengise̲ baweńa— sese —to̲ jóngwane̲ babo̲.— Myenge 146:3, 4.

Ombwa pe̲ Bebotedi 3:19 na Mulangwedi 9:6, 10.

Dipita le ońol’a bawedi e?

Muna e o jeye ńandolo nu wedi

NJO̲M MUN MUEDI MU MABAISABE̲LE̲NO̲: Di to̲ndi be̲ longe̲, di mapula pe̲ bwane̲ longe̲ muńe̲nge̲ na ba bena di to̲ndino̲. Nika e mawa so̲ nde na mo̲me̲ne̲ ná di bwe ńongi o je̲ne̲ pe̲te̲ bandolo basu ba wedi.

NJE BIBE̲L E MÓKWE̲LE̲NO̲: Dongo dinde̲ne̲ la bato ba wedi di me̲nde̲ pumbwabe̲le̲. Yesu a kakane̲ ná: “ba bena be o so̲ngo̲ ba me̲nde̲ .  .  . busa.” (Yohane 5:28, 29) Kaná mwano ma Loba ma kwan, ba ba mapumbwē̲ na ńol’a mot’a benama ba me̲nde̲ be̲ne̲ musima ma be̲ longe̲ o paradisi o wase. (Lukas 23:43) Din dikaki di mayē̲ di be̲n pe̲ na ja la bwam la ke̲nge̲nge̲ na longe̲ la bwindea ońol’a bato ba sengane̲. Bibe̲l e makwala ná: “Ba te̲m na sim ba me̲nde̲ sangwa ekombo, na ja pe̲ oten bebe be̲se̲.”— Myenge 37:29.

Ombwa pe̲ Hiob 14:14, 15; Lukas 7: 11- 17; na Bebolo 24:15.

Ne̲ni neno̲ ná na kane̲ ná Loba a sengane̲ mba e?

Mome e o kane̲

NJO̲M MUN MUEDI MU MABAISABE̲LE̲NO̲: O lambo ka bebasi be̲se̲ bato ba makane̲. Nde, bato jita ba me̲ne̲ nde biana mika mabu mi si makusa málabe̲.

NJE BIBE̲L E MÓKWE̲LE̲NO̲: Yesu ókwe̲le̲ biso̲ ná jēse̲le̲ timbise̲le̲ la mulemlem ma patan a byala o mika masu. Mo̲ ná, “Lo makane̲ te̲, lo si kwala milemlem ma mambo mo̲ na mo̲.” (Mateo 6:7) Di mapula te̲ ná Loba a senge mika masu, jángame̲ne̲ kane̲ o mbadi ńená a do̲lisane̲no̲. Ońol’a nika, e mapula ná jókwe bia nje ye jemea la Loba to̲ denge̲ di ma kane̲ kaponda di jemea. Yohane Ńaboso 5:14 a matele̲ye̲ ná: “Di maso̲so̲me̲ye̲ te̲ to̲ njika lambo kaponda jemea [la Loba], a masengane̲ biso̲.”

Ombwa pe̲ Myenge 65:2; Yohane 14:6, 14; na 1 Yohane 3:22.

Ne̲ni neno̲ ná na só̲ bonam o longe̲ e?

Muto e o langa Bibe̲l o muwaso ma bonam

NJO̲M MUN MUEDI MU MABAISABE̲LE̲NO̲: Bato jita ba dube̲ ná mo̲ni, biane̲ la jita, to̲ so̲ bodo̲lo̲ ba mabola babo̲ ná ba name. Ońol’a nika, ba mawasa nde ninka pat’a mambo— nde o sukan ba maso̲ ná bonam bo masamba babo̲.

NJE BIBE̲L E MÓKWE̲LE̲NO̲: Yesu a lee̲le̲ nje ye idubwan a bonam ke̲ a makwala ná: “Bonam na ba ba bi ná be tue o edi.” (Mateo 5:3) Je nde ná di só̲ bonam ba mbale̲ yete̲na di po̲ngi matanga o londise̲ ńo̲ng’asu ninde̲ne̲— njai asu ńa bia mbale̲ o mbad’a edi jombwea Loba na mwano mao ońol’asu. Ni mbale̲ e maso̲be̲ nde oteten a Bibe̲l. Bia la ni mbale̲ lená lóngwane̲ biso̲ o bia jemba nje ye mweńa na ye e titi mweńa. Jese̲le̲ ná mbale̲ ńe o Bibe̲l nde e die̲le̲ bedomsedi na bebolo basu di ma lenea longe̲ di mabate̲ be̲ne̲ jándá.— Lukas 11:28.

Ombwa pe̲ Minia 3:5, 6, 13- 18 na 1 Timoteo 6:9, 10.

Nje ye o mo̲ń wan ye nde pátape̲m málabe̲ ma Bibe̲l ma myuedi mutoba. O mapula bia buka nika e? Yete̲na we nde mō̲ ńa “ba ba bi ná be tue o edi,” ke̲ ye̲ke̲i te̲ o mapula bia. Yen ebe o mabaise̲ wame̲ne̲ myuedi mipe̲pe̲, ka min: ‘Yete̲na Loba a mombwea biso̲, ońola nje ese̲le̲no̲ ninka jita la bobe na ndenge̲ etum a mimbu e? Ne̲ni neno̲ ná na po̲ngulane̲ longe̲ la mbia mam e?’ Bibe̲l e mabola málabe̲ ma londi ma mabwesane̲ pe̲ muńe̲nge̲ o min myuedi na o jita la myuedi mipe̲pe̲.

Nde, bato jita ba makinakinane̲ o jombwa la nje ye o Bibe̲l. Ba me̲ne̲ nde mo̲ ka ekokot’a kalati yena ye nde lambo la ndutu o so̲ntane̲. Wená o to̲ndo̲ kusa jóngwane̲ ná o só̲ málabe̲ o Bibe̲l e? Mbon’a Yehova i mabola belongisan beba bena be ná bóngwane̲ wa.

Yaboso, kalati ni belabe̲ ná Nje Loba a Mabaise̲no̲ Biso̲ e? e lóngedi nde o jóngwane̲ bato ba walame̲ne̲ jita, o jombwea málabe̲ me ná bwē ma Bibe̲l o myuedi ma longe̲. Elonde̲ beba ye nde jókwa la Bibe̲l la wonja o mboa. E si be̲ musawedi, Mbon’a Yehova ńe wa moyo ni dongame̲n o jókwe̲le̲ Bibe̲l ńená e po̲ o mbo’ango to̲ o wuma ipe̲pe̲ i do̲lisane̲ wa o tombise̲ son a ponda woki te̲ ná lo kwaleye ońol’a Bibe̲l. Lodun la bato o wase ńe̲se̲ lo tombwane̲ o din jókwa. Jita labu di pukume̲ye̲ di timba po̲ o ben byala o sukan: “Na so̲i mbale̲!”

Mbwan to̲ mo̲ mu buki mun mu titi ná mu só̲be̲. Mbale̲ ńe o Bibe̲l e mate̲se̲ biso̲ wonja na dube̲ la mambo ma si be̲n betēledi be te̲m, mpambilan, na bo̲ngo̲ ba soasoane̲. E ma bola biso̲ dipita, jándá, na muńe̲nge̲. Yesu mo̲ ná: “Lo me̲nde̲ bia mbale̲, nde mbale̲ e me̲nde̲ te̲se̲ bińo̲ wonja.”— Yohane 8:32.

1. Mome e o jokwa bia nje Bibe̲l e mokwe̲le̲no̲; 2. Muto e o jokwa bia nje Bibe̲l e mokwe̲le̲no̲

Busisabe̲ o mbu ma 2008

Mo̲ń