| Nje Loba a Mabaise̲no̲ Biso̲ e? | Jokwa 3 |
Nja Ńe Yesu Kristo e? |
|
| Ońola nje Yesu a mabelabe̲no̲ ná “mun’a boso” ńa Loba e? (1) | |
| Ońola nje a mabelabe̲no̲ ná “Eyala” e? (1) | |
| Ońola nje Yesu a po̲ino̲ o mundi ma wase o ebe̲yed’a moto e? (2-4) | |
| Ońola nje a po̲ngino̲ betańsedi e? (5) | |
| Nje Yesu a me̲nde̲no̲ o bola son a ponda e? (6) | |
1. Yesu a ta longe̲ o mo̲ń ka eweked’a mudī oboso ná a mapo̲ o mundi ma wase. A ta nde eweked’a Loba ya boso, ońola nika nde a mabelabe̲no̲ ná “mun’a boso” ńa Loba. (Kolose 1:15; Bebīsedi 3:14) Yesu nde e mpo̲m ma Muna Loba a wekino̲ mo̲me̲ne̲. Yehova a bolane̲ Yesu o mo̲ń ka “muboled’a diye̲ke̲” o bwam ba weka mane̲ mambo me̲se̲ o mo̲ń na o wase. (Minia 8:22-31; Kolose 1:16, 17) Loba a bolane̲ pe̲ mo̲ ka mutombe̲le̲ eyal’Ao ńaboso. Ońola nika nde Yesu a mabelabe̲no̲ ná “Eyala”.—Yohane 1:1-3; Bebīsedi 19:13.
2. Loba a lom Mun’Ao o wase tongwea na tombe̲le̲ longe̲ lao o esal’a Maria. Yesu a si ta so̲ a be̲ne̲ mot’a benama ka sango. Ońola nika nde a si sangono̲ bobe to̲ ka ni titi ná ke̲nge̲nge̲. Loba a lom Yesu o wase ońola njo̲m ilalo: (1) o lee̲ biso̲ mbale̲ jombwea Loba (Yohane 18:37), (2) o lee̲le̲ tingame̲ di londi na be̲ biso̲ patan jangame̲nno̲ bupe̲ (1 Petro 2:21), na (3) o bola longe̲ lao ka jabea ná di te̲me̲ wonja na bobe nikame̲ne̲ pe̲ na kwedi. Ońola nje nika e tano̲ e pula e?—Mateo 20:28. 3. Niponda mot’a boso, Adam, a bule̲le̲no̲ mbend’a Loba, a boli nje Bibe̲l e mabele̲no̲ ná “bobe”. Ońola nika Loba a ko̲kise̲ mo̲ na kwedi. (Bebotedi 3:17-19) Nika a si tano̲ pe̲ a londe̲ dime̲ne̲ Loba a bolino̲ mo̲, a si ta pe̲ ná ke̲nge̲nge̲. Son na son, a timbi o duna, na mo̲ a wo̲. Adam a tombe̲le̲ so̲ bana bao be̲se̲ bobe. Ońola nika nde biso̲ pe̲ di madunano̲, di boa nde di wo̲ pe̲. Ne̲ni mbel’a moto e wusano̲ kusa jongise̲ e?—Roma 3:23; 5:12. 4. Yesu a ta nde mot’a benama nu ta ná ke̲nge̲nge̲ ka Adam. Nde, o diwengisan la Adam, Yesu mo̲ a ta a lee̲le̲ sengane̲ di bo̲le̲ nate̲na o kekise̲ di sukan. A ta so̲ ńai ni dongame̲n o bola longe̲ lao la mot’a benama ńe ná ke̲nge̲nge̲ ka jabea o sawa bobe ba Adam. Bibe̲l e mabele̲ nika ná “diko̲ti”. Tongwea na nika nde bana ba Adam ba tano̲ bangame̲ne̲ o te̲se̲be̲ wonja na mbako a kwedi. Be̲se̲ bena ba masikime̲ye̲ dube̲ labu omo̲ń’a Yesu bena ba kusa lakise̲ la myobe mabu na longe̲ la bwindea.—1 Timoteo 2:5, 6; Yohane 3:16; Roma 5:18, 19.
5. Niponda a tano̲ o mundi ma wase, Yesu a bo̲lise̲ baboedi, ulise̲ banjai, a lo̲ko̲ pe̲ myūdi minde̲ne̲. A pumbwe̲le̲ na bawedi. Ońola nje a bolino̲ betańsedi e? (1) A ta a bwea batakedi ndedi, na pula pe̲ wanea babo̲ jongwane̲. (2) Betańsedi bao be ta be lee̲ ná e nde Mun’a Loba. (3) Be ta pe̲ be lee̲ nje a me̲nde̲no̲ bola ońola mbel’a moto ni masengane̲ niponda a me̲nde̲no̲ die̲le̲ wase ńe̲se̲ ka Kiṅe̲.—Mateo 14:14; Marko 2:10-12; Yohane 5:28, 29. 6. Yesu a wedino̲, Loba a pumbwe̲le̲ mo̲ ka eweked’a mudī, na mo̲ a timba o mo̲ń. (1 Petro 3:18) Botea na ni ponda, Loba a tese̲ mo̲ Kiṅe̲. Son a ponda, Yesu a me̲nde̲ bo̲le̲ bobe na take o nin wase.—Myenge 37:9-11; Minia 2:21, 22. |
||||||||
E busisabe̲ o mbu ma 1996 |
|
Copyright © 2006 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania. All rights reserved. |
|