Wum’a mibia i te̲se̲be̲ ya Mbon’a Yehova

Byingedi Beliefs Future Medical Topics Contact Us Publications Languages
Nje Loba a Mabaise̲no̲ Biso̲ e? Jokwa 8Ekwali e se̲le̲Ekwali e bupe̲

Longe̲ la Mbia lena Loba a Do̲lisanno̲

Njika epolo mome a be̲nno̲ o ndabo a mbia e? (1)
Ne̲ni mome angame̲nno̲ o no̲ngo̲ munj’ao e? (2)
Njika mbē̲ sango a mboa a be̲nno̲ e? (3)
Njika ebolo muto a be̲nno̲ o ndabo o mbia e? (4)
Nje Loba a mengane̲no̲ bayedi na bana e? (5)
Nje Bibe̲l e makwalano̲ jombwea jabane̲ na kwed’a diba e? (6, 7)

1. Bibe̲l e makwala ná mome nde e mulopo ma ndabo’ao ńa mbia. (1 Korinto 11:3) Mome angame̲ne̲ nde o be̲ne̲ muto mō̲ na mune. Bangame̲ne̲ o bane̲ bupisane̲ mbenda.—1 Timoteo 3:2; Tito 3:1.

2. Mome angame̲ne̲ o to̲ndo̲ munj’ao kana a to̲ndino̲ mo̲me̲ne̲. Angame̲ne̲ bongwa mo̲ kana Yesu a mabongwano̲ bokwedi bao. (Efeso 5:25, 28, 29) A sangame̲ne̲ dipa mo̲ tom to̲ takise̲ mo̲ o to̲ njika mbadi nde. O diwengisan, angame̲ne̲ o lee̲le̲ mo̲ edube na kiye̲ pe̲ mo̲.—Kolose 3:19; 1 Petro 3:7.

Sango a mboa ńa ndolo a mombwea mbo’ao o mbad’eyobo na o mbad’a mudī

3. Sango a mboa angame̲ne̲ bola ebolo na iwiye̲ o bongwa mbo’ao. Angame̲ne̲ sombwea munj’ao na bana bao da, bebo̲tedi na wuma bejedi. Sango a mboa angame̲ne̲ pe̲ londe̲ ńo̲ng’a mudī ńa mbo’ao. (1 Timoteo 5:8) A mano̲ngo̲ mulopo o jongwane̲ mbia mao o jokwa bia Loba na miano Mao.—Ndimbisedi 6:4-9; Efeso 6:4.

4. Muto angame̲ne̲ be̲ mongwaned’a bwam ńa mom’ao. (Bebotedi 2:18) Angame̲ne̲ suwe̲le̲ mom’ao o lee̲ na jongwane̲ bana babu. (Minia 1:8) Yehova a mengane̲ muto ná ombweye ndabo’ao ńa mbia na ndolo. (Minia 31:10, 15, 26, 27; Tito 2:4, 5) Angame̲ne̲ o bola mom’ao edube e londi.—Efeso 5:22, 23, 33.

5. Loba a mengane̲ bana ná ba sengane̲ basango babu. (Efeso 6:1-3) A mengane̲ bayedi ná bokwe̲le̲ na bola bana babu bediedi. E mapula ná bayedi ba tombise̲ ponda na bana babu, bokwe Bibe̲l na babo̲ o bwam ba jombwea ńo̲ng’abu ya mudī na ya mulema. (Ndimbisedi 11:18, 19; Minia 22:6, 15) Bayedi ba sangame̲ne̲ o ko̲kise̲ bana babu na malinga to̲ na njó.—Kolose 3:21.

Loba a mengane̲ bayedi ná bokwe̲le̲ bana babu na bola pe̲ babo̲ bediedi

6. Myambo me te̲ oteten’a babaedi, bangame̲ne̲ o we̲le̲ malea ma Bibe̲l o ebolo. Bibe̲l e mome̲le̲ biso̲ ná di be̲ ndolo, di be̲ pe̲ be̲be̲ o lakise̲. (Kolose 3:12-14) Eyal’a Loba e si matute̲le̲ o jabane̲ ka mbad’a bo̲le̲ la bekwadi besadi. Nde muto ena a no̲ngo̲ bedomsedi ba jese̲le̲ mom’ao yete̲na (1) a mabanga na pamo ńe̲se̲ o bongwa ndabo’ao ńa mbia, (2) e njó o dikala lena ja lao la bwam na longe̲ lao bena ba kusa njo̲m, to̲ so̲ (3) mwekan mao mu si ma bola mo̲ epolo to̲ ewo̲ o jowe̲ Yehova.—1 Korinto 7:12, 13.

7. Babaedi bangame̲ne̲ dubane̲le̲ mō̲ na nune̲. Musonje mwe nde bobe te̲nge̲ne̲ Loba na te̲nge̲ne̲ nu o baino̲. (Bonaheber 13:4) Bupisane̲ Betiledi, to̲ njika pat’a mulatako o’boko nde ye mpo̲m ma njo̲m ni mabwe̲ diba na te̲me̲ wonja o ba nupe̲pe̲. (Mateo 19:6-9; Roma 7:2, 3) Yehova a singe̲ ke̲ moto a mabwa diba esibe̲ njo̲m ńe o Betiledi na ba nupe̲pe̲.—Maleaki 2:14-16.

 

E busisabe̲ o mbu ma 1996

ByingediMo̲ńEkwali e se̲le̲Ekwali e bupe̲

Copyright © 2006 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania. All rights reserved.