| Nje Loba a Mabaise̲no̲ Biso̲ e? | Jokwa 11 |
Bedubedi na Bede̲mo Be Malingise̲ Loba |
|
| Njika ńai a bedubedi na bede̲mo be si te̲nge̲n e? (1) | |
| Mo̲, Kriste̲n yangame̲ne̲ dube̲ ná Loba e nde Maloba Malalo o Loba Diwo̲ e? (2) | |
| Ońola nje Kriste̲n ya mbale̲ i si mabolise̲no̲ Yabe̲ la Yesu, Pasa to̲ buńa ba yabe̲ e? (3, 4) | |
| Mo̲, bawedi bena ba bolane̲ baweńa bobe e? (5) | |
| Mo̲, Yesu a wedi nde o mbasa e? (6) | |
| Ońola nje yeno̲ mweńa ná di do̲lisane̲ Loba e? (7) | |
1. Seto̲ bedubedi be̲se̲ na bede̲mo be̲se̲ nde be bobe. Nde Loba a si mado̲lisane̲ mo̲ yete̲na be wu nde o ebasi e kwedi to̲ yete̲na be mate̲nge̲ne̲ belēdi ba Bibe̲l.—Mateo 15:6. 2. Maloba Malalo o Loba Diwo̲: Mo̲ Yehova e nde—bato balalo o Loba diwo̲ e? Ke̲m! Yehova, Tete̲, e nde “mpo̲m ma Loba la mbale̲”. (Yohane 17:3; Marko 12:29) Yesu e nde Mun’Ao ńa boso, e pe̲ nde owas’a Loba. (1 Korinto 11:3) Tete̲ a buki Muna. (Yohane 14:28) Mudī musangi mu titi moto; mwe nde ngiń’ebolo ńa Loba.—Bebotedi 1:2; Bebolo 2:18.
3. Yabe̲ la Yesu na Pasa: Yesu a si yabe̲ o 25 ma mo̲di mu londe̲ 12. A yabe̲ nde be̲be̲ na buńa ba boso ba mo̲di mu londe̲ 10, pond’a mbu ńena batatedi ba mese̲le̲no̲ mabemba mabu o eboko bulu. (Lukas 2:8-12) Yesu a sanedi Kriste̲n to̲ buńa ná i bolise̲ buńa bao ba yabe̲. O diwengisan a bīse̲ nde bokwedi bao ná ba bolise̲ to̲ so̲ ná bo̲nge̲le̲ kwed’ao. (Lukas 22:19, 20) Bolise̲ la yabe̲ la yesu na bede̲mo bao be mawa nde o bebasi be kwedi ba kwaṅ. Nika ńe pe̲ mbale̲ ońola bede̲mo ba Pasa, ka bolane̲ la mye̲ń na pakatolo. Kriste̲n yaboso i si ta i bolise̲ yabe̲ la yesu to̲ Pasa, name̲ne̲ pe̲ na Kriste̲n ya mbale̲ we̲nge̲. 4. Jo̲nge̲le̲ la Buńa ba Yabe̲: Mińa ma yabe̲ miba buka te̲ nde Bibe̲l e mato̲peano̲, mi bolisabe̲ pe̲ nde na bato ba si ta bowe̲ Yehova. (Bebotedi 40:20-22; Marko 6:21, 22, 24-27) Kriste̲n ya boso i si ta i bolise̲ mińa ma yabe̲. Ede̲mo a bolise̲ la mińa ma yabe̲ e wu nde o bebasi be kwedi ba kwaṅ. Kriste̲n ya mbale̲ i mabola mabea na longe̲le̲ mańolo o to̲ njika ponda nde oteten’a mbu. 5. Bo̲ngo̲ ba Bawedi: Bawedi ba titina ba we̲le̲ bola to̲ senga to̲ lambo. Di titina jongwane̲ babo̲, to̲ babo̲ pe̲ ba titina ba bolane̲ biso̲ bobe. (Myenge 146:4; Mulangwedi 9:5, 10) Mudī mu mawo̲; mu si matika be̲ longe̲ ombusa kwedi. (Hesekiel 18:4) Nde o dongo la ngedi, ange̲l ya bobe i mabelabe̲ ná midī ma bobe, i mabola biana mo̲ nde ye midī ma bawedi. Bede̲mo be̲se̲ be se̲medi o bo̲ngo̲ ba bawedi to̲ o jowe̲ la bawedi be bobe.—Yesaya 8:19. 6. Mbasa: Yesu a si wedi o mbasa. A wedi nde o diwondi to̲ so̲ o ebongo. Eyal’a Grikia e tukwabe̲ ná “mbasa” o Bibe̲l jita e makwalea nde esungu’ebongo ewo̲ na mune. Eyemban a mbasa e wu nde o bebasi be kwedi ba kwaṅ. Mbasa e si ta e bolane̲ to̲ kusa jowe̲ na Kriste̲n ya boso. Na nika so̲, o mo̲nge̲le̲ ná e te̲nge̲ne̲ ná o bolane̲ mbasa o jowe̲ e?—Ndimbisedi 7:26; 1 Korinto 10:14. 7. Yena e be̲ ndutu jita o jese̲le̲ ben bedubedi na ben bede̲mo. Mbia na mako̲m bena ba keka yuwe̲le̲ mo̲nge̲le̲ mo̲ngo̲ ná o si wengisane̲ bedubedi bo̲ngo̲. Nde dolisane̲ la Loba di buki do̲lisane̲ la bato.—Minia 29:25; Mateo 10:36, 37. |
||||||
E busisabe̲ o mbu ma 1996 |
|
Copyright © 2006 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania. All rights reserved. |
|