Kdo so Jehovove priče? Kaj verujejo?

Kako dobro novico sporočajo

Havaji

Venezuela

Jugoslavija

KRISTJANOM je zapovedano, naj ‚pridobivajo v učence vse narode‘, toda to ne pomeni, da morajo na druge pritiskati oziroma jih spreobračati s silo. Jezus je imel nalogo ‚oznanjati blagovestje [dobro novico, New World Translation] krotkim‘, ‚obvezovati potrte v srcu‘ in ‚tolažiti vse žalujoče‘. (Matevž 28:19; Izaija 61:1, 2; Lukež 4:18, 19) Jehovove priče si prizadevajo to delati z oznanjevanjem dobre novice iz Biblije. Tako kot starodavni prerok Ezekiel tudi Jehovove priče danes poskušajo najti tiste, ki »zdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki se [. . .] godé«. (Ezekiel 9:4)

Najbolj znana metoda, s katero iščejo tiste, ki jih žalostijo današnje razmere, je ta, da gredo po hišah. Odločno si prizadevajo doseči javnost, kot je to delal Jezus, ko je ‚hodil po mestih in vaseh, propovedujoč in oznanjujoč blagovestje [dobro novico, NW] o kraljestvu Božjem‘. Njegovi zgodnji učenci so delali enako. (Lukež 8:1; 9:1–6; 10:1–9) Jehovove priče si danes, kjer je to mogoče, prizadevajo večkrat na leto obiskati vsak dom in se s stanovalcem v nekaj minutah pogovoriti o kaki zanimivi oziroma zaskrbljujoči krajevni ali svetovni temi. V razmislek morda preberejo en ali dva biblijska stavka in če stanovalec pokaže zanimanje, se lahko Priča dogovori, da se bo ob primernejšem času ponovno oglasil, da bi nadaljevala pogovor. Na voljo so Biblije in literatura, ki Biblijo pojasnjuje, in če stanovalec želi, se lahko z njim vodi brezplačen biblijski pouk na domu. Milijone teh koristnih biblijskih poukov se redno vodi s posamezniki in družinami po vsem svetu.

Naslednja metoda, s katero drugim oznanjujejo ‚dobro novico o Kraljestvu‘ (NW), so shodi v krajevnih kraljestvenih dvoranah. Jehovove priče imajo v njih shode tedensko. Eden od shodov je javni govor o trenutno zanimivi temi, nato pa s pomočjo gradiva v reviji Stražni stolp preučujejo kako biblijsko temo oziroma prerokbo. Naslednji shod je šola, v kateri se Priče spopolnjujejo, da bi še bolje oznanjevali dobro novico, v drugem delu pa razpravljajo o pričevalskem delu na področju svoje občine. Enkrat tedensko se Priče po domovih zberejo tudi v majhnih skupinah, da bi preučevali Biblijo.

Na vseh teh shodih je javnost dobrodošla. Nikoli se ne pobirajo prispevki. Takšni shodi so vsem v korist. Biblija pravi: »Morali bi ugotoviti, kako lahko vsak od nas v drugih kar najbolj vzbudi ljubezen in dejavno dobroto, tako da ne opuščamo naših shodov, kot to delajo nekateri, temveč raje čim bolj spodbujamo drug drugega, ker vidimo, da se bliža dan.« Osebno preučevanje in raziskovanje sta nujna, toda sestajanje z drugimi je poživljajoče: »Kot železo ostri železo, tako človek ostri razum človeku.« (Hebrejcem 10:24, 25; Pregovori 27:17; oboje The New English Bible)

Priče tudi dobro izkoristijo priložnosti, da se z drugimi pogovarjajo o dobri novici, ko pridejo z njimi v stik v vsakodnevnem življenju. Morda gre le za nekaj besed, ki jih izmenjajo s sosedom oziroma sopotnikom na avtobusu ali letalu, za daljši pogovor s prijateljem ali sorodnikom oziroma za pogovor s sodelavcem med odmorom za kosilo. Ko je bil Jezus na zemlji, je največkrat pričeval prav na ta način – ko je hodil ob obali, sedel na pobočju griča, obedoval pri kom doma, bil na poroki oziroma z ribiškim čolnom plul po Galilejskem jezeru. Učil je v sinagogah in v templju v Jeruzalemu. Kjer koli je bil, je poiskal priložnosti, da je lahko govoril o Božjem kraljestvu. Jehovove priče si pri tem prav tako prizadevajo hoditi po njegovih stopinjah. (1. Petrov 2:21)

PRIČEVANJE Z ZGLEDOM

Priče si v družinskem življenju in pri stikih z drugimi iskreno prizadevajo delati tisto, kar sami zagovarjajo

Nobena od teh metod, s katerimi vam sporočajo dobro novico, za vas ne bi imela smotra, če posameznik, ki vam oznanjuje, ne bi sam živel po teh naukih. Govoriti eno, delati pa drugo, je hinavščina, verska hinavščina pa je milijone odvrnila od Biblije. Biblijo se neupravičeno obsoja. Pisarji in farizeji so imeli Hebrejske spise, toda Jezus jih je ožigosal za hinavce. Govoril je o tem, da berejo iz Mojzesove postave, nato pa je svojim učencem dejal: »Vse torej, karkoli vam reko, izpolnjujte in delajte; po njih delih pa ne delajte, ker govoré, pa ne delajo.« (Matevž 23:3) Kristjanov zgled pravilnega življenja je bolj prepričljiv kot ure oznanjevanja. To je bilo poudarjeno tudi krščanskim ženam, ki so imele neverne može: »Pridobite [jih lahko] s svojim vedenjem brez besede, ko vidijo [. . .] čisto življenje vaše.« (1. Petrov 3:1, 2)

Zato si Jehovove priče prizadevajo predstaviti dobro novico drugim tudi tako, da so zgledni v krščanskem vedenju, ki ga priporočajo drugim. ‚Vse, kar hočejo, da bi ljudje storili njim, storijo tudi oni njim.‘ (Matevž 7:12) Takšni poskušajo biti do vseh ljudi, ne samo do drugih Prič, prijateljev, sosedov oziroma sorodnikov. Ker so nepopolni, jim to vedno ne uspe povsem. Toda iz srca si želijo delati dobro vsem ljudem, ne samo tako, da jim govorijo o dobri novici o Kraljestvu, ampak tudi tako, da jim pomagajo, kadar koli jim lahko. (Jakob 2:14–17)